Kako se prenaša okužba?

Okužba se prenaša s stikom z iztrebki ali rokami s katerimi smo se dotikali z iztrebki onesnaženih predmetov ali površin. Z vodo in hrano, ki je okužena s črevesnimi mikroorganizmi, se lahko povzročitelji prav tako prenesejo na sluznico ust bodočega "gostitelja". Zato pogosto govorimo o bolezni umazanih rok. Ker je kužnost mikroorganizmov zelo velika jih je za razvoj bolezni dovolj že zelo majhno število - za rotavirozo le 30-100 mikroorganizmov.

Primeri driske se lahko pojavijo posamično (sporadično) ali v obliki epidemij in so v povezavi s prenosom v domačem okolju, v vrtcu ali drugih kolektivih.
Z okuženo hrano ali vodo pride do zastrupitve s hrano. Pogosta je okužba na potovanjih v eksotične in nerazvite dežele. Lahko pa je povezana z antibiotičnim zdravljenjem ali bivanju v bolnišnici. Driska ne pomeni vedno okužbe, saj je lahko tudi drugačne narave, kot na primer pri kirurških boleznih, alergijah na hrano itd. V otroškem obdobju je infekcijska driska najpogostejša pri mlajših otrocih (do 5 leta), čeprav lahko obolevajo otroci vseh starostnih skupin in odrasli.

Pri črevesni okužbi je lahko driska nekrvava ali krvava, če je primešana kri ali krvava sluz. Pridružijo se lahko vročina, slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu. Potek bolezni je različen, kajti bolezenske znake povzročajo različni mehanizmi delovanja mikroorganizmov in izločanja posrednikov vnetja. Na potek bolezni vplivajo tudi starost otroka, sezona, geografske in druge epidemiološke okoliščine.

Virusi in bakterije

Najpogostejši povzročitelj drisk v otroškem obdobju so virusi. V hladnih mesecih povzročajo rotavirusi okužbo z bruhanjem, drisko, vročino in izsušenostjo, predvsem pri otrocih do 2 leta starosti.
Enterični adenovirusi pri dojenčkih in manjših otrocih povzroča več dni trajajočo drisko in vročino, ki poteka z bruhanjem ali brez njega. Lahko pa te viruse spremljajo tudi prehladni znaki bolezni.

Od bakterijskih povzročiteljev so najpogostejše okužbe s salmonelami, tako kot campliobacter radi povzročajo krvavo drisko. Drisko pa lahko povzročajo tudi paraziti.

Kako poteka bolezen?

Inkubacija tj. obdobje med okužbo in prvimi znaki je pri virusnih in bakterijskih okužbah od 1 do 3 dni, pri parazitih pa od 5 do 15 dni. Kužnost traja med trajanjem bolezni, izločevanje patogenega mikroorganizma pa je različna glede na povzročitelja. Pri rotavirusu traja v povprečju 9 dni, pri bakterijskih okužbah pa lahko tudi več tednov ali mesecev, še posebej, če je bil otrok zdravljen z antibiotikom, ki prisotnost bakterije v prebavilih še podaljša.

Ali morajo starši z otrokom, ki ima infekcijsko drisko k zdravniku?

Otrok, ki ima črevesno okužbo z bruhanjem in drisko izgublja tekočino in elektrolite. Visoka vročina, pospešeno dihanje in potenje to izgubo še povečajo. Dokler otrok dovolj pije ni potrebno k zdravniku. Če pa je poleg tega še vnos tekočine premajhen, lahko hitro pride do izsušitve-dehidracije. To je razlog za elektrolitsko in metabolično neravnovesje. Zato je pomembno, da pri otroku pravočasno ugotovimo pretečo dehidracijo.

Zanki dehidracije so:

otrok je žejen, ustna sluznica je suha, ustnici živo redči, oči vdrte, pri dojenčku je velika mečava vdrta, jezik lepljiv, otrok manj ali nič ne urinira. Nato otrok postane razdražljiv, apatičen, slabo sodeluje, je zaspan, kožna guba se počasi izravna, dihanje je globoko in pospešeno, prav tako srčni utrip. V tem primeru je zdravniška pomoč potrebna takoj. Zdravnik presodi ali gre otrok v bolnišnico ali je lahko doma. Zdravljenje potka predvsem z nadomeščanjem tekočin in elektrolitov (kalij in natrij) in glukoze. Doma otrok lahko dobiva Nelit-oralna rehidracijska raztopina, če se odloči za sprejem pa infuzijo in terapijo seveda odvisno od povzročitelja.

Prehrana med drisko

Pomembno je vedeti, da dieta ne vpliva na potek driske. Zato dieta s predpisovanjem prežgane juhe, ruskega čaja, odsvetovanjem mleka in podobno ni smiselna, saj je vsrkavanje vseh sestavin hrane pri otroku z drisko normalno. Izkazalo se je, da uživanje sadnih čajev, sokov in uravnotežene lahko prebavljive prehrane, ki je prilagojena starosti otroka ne podaljša potek driske, lahko ga celo skrajša. Zato otroku ponudimo hrano in pijačo, ki jo ima rad v manjših količinah in večkrat dnevno. Če se doji svetujemo pogostejše dojenje in ponujanje čaja. Zalivančkom izbranega mleka ne zamenjamo in ne nadomeščamo s pripravkom npr. NH 25 ali Humana 9. Če otrok hrano zavrača se trudimo, da mu ponujamo dovolj tekočine.

Za preprečevanje nastanka in širjenje črevesnih okužb je pomembno dosledno umivanje rok, vzdrževanje osebne higiene in higiensko rokovanje z živili ter skrbno čiščenje sanitarnih prostorov in drugih površin, ki se jih pogosto dotikamo.


povzeto po; prim. Tatjana Lužnik Bufon dr.med.spec